Pri svojemu delu ves čas uporabljam in treniram ljudi v tem, kako vzdržati in premostiti najtežja občutenja, reakcije ali situacije, ki se dogajajo, kjer bi se drugače poslužili obrambnega mehanizma in bodisi zbežali, se branili ali napadli.

To orodje imenujem emi ključ ali ključ emocionalne inteligence.

V vsaki še tako naporni situaciji, da pridobimo jasnost in ne delujemo iz reaktivnosti in zamegljenega uma in realnega občutenja situacije, rabimo biti sposobni vzdržati. A to ne pomeni samo čakati dokler nekaj ne mine. Čeprav tudi to lahko spontano deluje.

Glavni element je, da lahko vzdržimo z neprijetnimi občutenji v telesu. Da lahko vzdžimo z fizičnimi občutenju, kjerkoli se nam odražajo na telesu. Rabimo dati posebno pozornost na tisti del ali dele telesa, kjer sem nam odvija nekaj najbolj neprijetnega ali zoprnega, ali nevzdržnega. To pomeni biti sposoben vzdžati. Fokus rabi biti na fizično telo. Če ni, potem smo odtujeni in nepovezani z realnostjo. Kar lahko avtomatično vodi v eskaliranje situacije, konflikta, nerazumevanja, užaljenosti, zamere, krivde in vseh možnih neprijetnih in za odnose razdiralnih vedenj, občutenj, projekcij, izogibanja, napadov, bega, skrivanja, prelaganja odgovornosti, tudi resnega in možnega trajnega oškodovanja drugih in sebe.

Telo je torej v ospredju. Fizična masa našega telesa, ki je most, stik z realnostjo. Da se lahko zgodijo realne oprijemljive spremembe. Da ni samo neka transformacija, ki temelji na veri, ne neizpodbitni, oprijemljivi spremembi.

Pri tem si rabimo dovoliti tudi umakniti in izraziti, da potrebujemo samo malo odmika ali časa, da lahko predihamo, prečutimo, začutimo, kaj se dogaja. Vsak, čisto vsak ima do tega neodtujljivo pravico. Lahko to pomeni, da se za 10 min usedeš, preden se pogovor karkoli odvije naprej. Ali da se za pol ure ali eno uro umaknemo nekam v drug prostor ali izven hiše, ali v naravo.
Lahko dodatno izraziš, da tu potrebuješ, da ne boš nekaj počel iz reakcije. Da rabiš samo malo prostora in da boš prišel nazaj. S tem ničesar ne prekinjaš, ampak poskrbiš v najvišje dobro obeh.

Lahko traja tudi do 1 uro. Pri tem je potrebno zavedanje, da tega ne moreš prehitevati, saj se gre tu za ritem telesa, ki ga ne moreš prehitevati ali prisiliti, da se sprememba zgodi po tvoji volji takoj.
Vmes lahko, da bodo prišli dvomi, zgodbe, a dovoli si ta čas, vse dokler ob prečutenju, vdržanju s fizičnimi senzacijami v telesu nekje samo od sebe napetost, reakcija, zategnjeost, tendenca po napadu ali umiku počasi ne popusti. Na eni točki popusti do te mere, da počasi popustijo tudi reakcije in zgodbe v glavi. Popusti nataknjenost ali reakcija tudi na mentalni ravni. Prvo pa rabiš vzdržati s še tako skrajno neprijetnim v telesu.

Če ti to iz prve ne uspe, se ne kaznuj. Meni je to uspelo po korakih. Iz nekaj ur sem počasi prišel na 1 uro, nato na pol ure, nato na 10 min in nazadnje nekje na 3 minutah. Vsakič je lahkotneje. Praksa dela mojstra. Je pa tudi tako, da kdaj nekaj popusti variira. Odvisno, kako intenzivno neprijetno je neka reakcija. Če boš moral znova vzdržati eno uro ali 3 z nečim, ne pomeni, da si spet na začetku.

Sčasoma boš postal vse bolj hiter, brez hitenja. Samo po sebi boš bolj prepustil telesu, da popusti ko popusti. Navadil se boš pustiti prostor telesu, ritmu popuščanja.

Če se ti kjerkoli zatakne, da ne gre, da je preintenzivno ali da se gre za res za odnos odločilno situacijo, ne odlašaj in me kontaktiraj. Skozi 1 urni proces boš enkrat in za zmeraj izpustil neke reakcije in vedenja, da ne boš več labilen. Namesto tega pa priseben, zavesten, nerekativen, indeferenten in razsoden. Piši mi na kontakt@notranji-alkimist.si in poglej si potek in pogoje mojega dela na DELO Z MENOJ